CBD kanabinoid sve prisutniji u službi zdravlja
Kanabinoidi kanabisa takvi kakvi jesu CBD, so vse bolj obetavna podpora tako pri ohranjanju zdravja, kot tudi pri obvladovanju različnih težav. Kakšni so potenciali CBD, na kaj v telesu vpliva in kdaj nam je lahko uporaba CBD v podporo?
CBD potenciali
Konoplja sodi med ene najbolj raziskanih rastlin na svetu. V izvlečkih iz cvetov med drugim najdemo velik nabor različnih kanabinoidov, terpenov in flavonoidov. Drugi najbolj prisoten kanabinoid je poleg THC, CBD – kanabidiol. Da je slednji ena najbolj varnih molekul na svetu, je potrdila tudi Svetovna zdravstvena organizacija. Obenem CBD nima neprijetnih, za THC značilnih, psihoaktivnih učinkov. Obe lastnosti sta botrovali vse večji priljubljenosti CBD tako med raziskovalci konoplje (saj je drugi najbolj raziskovan kanabinoid), kot med uporabniki.
Številne študije npr. razkrivajo, da je CBD (bodisi sam ali v kombinacij s THC) pokazal terapevtski potencial na različnih področjih, npr. epileptičnih motnjah, psihotičnih simptomih, anksioznosti, depresiji, vnetju, raku, srčno žilnih obolenjih, kronični bolečini, simptomih multiple skleroze, nevrodegenerativnih težavah in drugje. Pregled mnogih potencialov CBD je npr. nazorno prikazan v raziskavi Non-psychotropic plant cannabinoids: new therapeutic opportunities from an ancient herb. Angelo A Izzo et al. Kljub temu pa, CBD še ni širše potrjen kot terapevtsko sredstvo. CBD je namreč kot zdravilo registriran le v pičlih primerih. To je v primeru dveh epileptičnih motenj pri otrocih, kjer se uporablja zdravilo Epidiolex, ki vsebuje 10 % CBD izoliran iz konoplje. Ter v kombinaciji s THC (v enakih delih), za terapijo spastičnosti pri multipli sklerozi (Sativex).
Ne glede na to, pa uporaba CBD kot prehranskega dodatka za dobro počutje in tudi širše vse bolj narašča. V raziskavi A Cross-Sectional Study of Cannabidiol Users, Jamie Corroon s sodelavci poroča, da od več kot 2400 anketiranih, med letoma 2017 in 2018, kar 62 % anketiranih CBD uporablja tudi za terapijo specifičnih zdravstvenih težav. Najpogostejše tri težave, ki so jih blažili s CBD, so bile bolečine (kronična bolečina, bolečina zaradi artritisa), anksioznost in depresija. Sledile so motnje spanja, glavoboli, post traumatski stres, slabost, rak ter ostale. Kar 36 % anketirancev je menilo da CBD sam zelo dobro obvlada njihove težave. Med tremi najpogostejšimi težavami, ki jih je CBD sam zelo dobro blažil so bile: kronična bolečina, bolečina zaradi artritisa in ankisoznost.
CBD podpira delovanje endokanabinoidnega sistema
Zakaj ima CBD tako širok nabor potencialov je lažje razumeti, če vemo na kaj v telesu vpliva. Ta namreč med drugim spodbuja dobro delovanje endokanabinoidnega sistema telesa (ECS).
ECS je poenostavljeno povedano krovni sistem, ki v zdravem telesu nenehno brezhibno deluje v smeri odpravljanja disbalansov, vse z namenom ohranjanja zdravja oz. ravnovesja. Tako med drugim skrbi, da npr. po potrebi ustrezno odreagirajo bodisi imunski, hormonski, živčni ali drugi sistemi. Npr. ob nerodnem padcu in poškodbi kože na kolenu, se krvavitev kmalu ustavi, saj stečejo vsi potrebni ukrepi, da se poškodovana tkiva zacelijo in tako povrnejo nazaj v ravnovesje. Če npr. doživimo stresni dogodek (npr. za las utečemo prometni nesreči) spet stečejo ustrezni ukrepi, da se povrnemo v psiho-fizično ravnovesje. Ko nas ogrožajo škodljivi mikrobi, prav tako telo ustrezno odreagira, da se mikrobe onemogoči, morebitne poškodbe ki so jih ti povzročili pa regenerira. Tudi v primeru potencialno rakavih celic (ki dnevno nastajajo) je podobno, zdravo telo z optimalno delujočim ECS jih lažje pravočasno prepozna in obvlada itd.
Toda dobro delovanje ECS ni večno. ECS najoptimalnejše deluje ko smo mladi, s staranjem pa tudi njegova moč peša. Kako hitro bo ECS zgubljal na moči pa je odvisno tudi od nas samih, natančneje od našega načina življenja. Bolj ko bomo skrbeli za zdrav način življenja manj bomo ECS obremenjevali, zato nam bo dlje dobro služil. To pomeni, da se ne bo po nepotrebnem trošil z odpravljanjem posledic, ki jih npr. ustvarja uživanje toksinov polne hrane, kroničen stres in drugi dejavniki nekakovostnega načina življenja.
Da bi nam lahko ECS čim dlje optimalno služil je zato nujno v prvi vrsti skrbeti za zdrav način življenja. Torej med drugim uživati kakovostno hrano, skrbeti za ravnovesje črevesne flore, piti dovolj vode, si privoščiti dovolj spanja in počitka ter skrbeti za redno obvladovanje stresa.
V primeru da ECS potrebuje podporo pa ga lahko podpremo tudi s kakovostnimi naravnimi CBD pripravki.
Kdaj je lahko podpora s CBD dobrodošla?
Prvi znaki, da ECS ni v najboljši formi, in da nam bo uživanje prehranskih dodatkov, ki vsebujejo naravni izvleček konoplje bogat s CBD lahko v pomoč so npr. slab apetit (ali pretirano hrepenenje po nekakovostni hrani – npr. sladkarijah), nespečnost, utrujenost, šibkost mišic, slaba koncentracija, slab spomin, slabo psihično počutje (npr. ujetost v skrbeh, strahovih, …), slabo obvladovanje stresnih situacij in šibak imunski sistem (npr. če pogosto obolevamo).
Podpora s kanabinoidi pa bi lahko v prihodnje bila tudi uradno potrjena, v primeru da ECS močneje peša. Dr. Mechoulam, oče raziskav konoplje in najbolj zaslužen raziskovalec za odkritje ECS, je npr. menil, da je verjetno ni bolezni, ki ne bi bila povezana s poslabšanjem delovanja ECS! Zelo poučen dokumentarec na to temo je The Scientist. Dr. Mechoulam je v strokovnem prispevku A Delightful Trip Along the Pathway of Cannabinoid and Endocannabinoid Chemistry and Pharmacology, objavljenem Januarja 2023, v Annual Review of Pharmacology and Toxicology, Vol. 63:1-13, med drugim zapisal naslednje. CBD (ali njegovi derivati) bodo verjetno v prihodnosti odobreni tudi za ostala obolenja, ko bo na voljo dovolj biološko/terapevtskih podatkov. V prispevku tudi navaja številna bolezenska stanja za katera ljudje sicer že uporabljajo CBD ali konopljo bogato s CBD. Gre za bolezenska stanja na katera konoplja v dosedanjih raziskavah že izkazuje pozitivne vplive. Med drugimi navaja vnetja, bolečine, revmatoidni artritis, depresija, anksioznost in stres, diabetes tip 1, Parkinson, Alzheimer in rak.
Tekst: Adriana Dolinar, dr. vet.med., predsednica Udruge za buđenje cjelovitog čovjeka i vanjski djelatnik informacijskog centra – Zadravje.net.