
MEDICINSKE GOBE
Njihov izvor je neznan. Nekateri trdijo, da so spore prišle na zemljo z meteoriti. Najstarejšo gobo Aureofungus yaniguaensis so našli v koščku jantarja starega 90 milijonov let. Pred 400 milijoni let so bile na zemlji prisotne gobe velikanke ali Prototaxiti, katerih fosile so našli v Savdski Arabiji in Kanadi.
Gobe so poznali tudi Egipčani in so jih imenovali za hrano faraonov. Iz hieroglifov je razvidno, da so jim pripisovali moč nesmrtnosti.

Raziskave kažejo, da poznamo okrog 14.000 vrst gob, kar je ocenjeno na le 10% od celote. Od teh je 200 vrst izkazalo medicinsko vrednost, 75 teh je na Kitajskem.

Spagirija pa je umetnost, ki želi izpopolniti gobo za optimalno uporabo pri človeku. Biorazpoložljivost mora biti najvišja možna, da zdravilni učinki takoj pridejo na pravo mesto, ne da bi obtežili našega prvega alkimista, želodec. Še posebej je to pomembno pri bolnih ljudeh, ki imajo že tako poslabšano presnovo.
Pri spagiriji se ne izolira neki majhen del, ki naj bi imel zdravilne lastnosti (npr. betaglukani, ki se jih dodaja v različne dodatke, a ne s pričakovanim učinkom). V spagiriji se upošteva celoto in se postopek spelje tako, da se iz gobe dobi njen celosten zapis, celoto informacij, saj bo le tako ekstrakt razvil najvišji zdravilni potencial. Zato je potrebna multiekstrakcija. Ko je ta zaključena, dobimo ostanek, ki ga v spagiriji imenujemo caput. Ta caput se kalcinira z ”naravnim ognjem”, torej na soncu, da dobimo oligoelemente in minerale v sledovih. Te se doda med preostale ekstrakcije in se postavi v stekleno bučko za cirkulacijo (dinamizacija preparata).
Tako dobimo pripravek, ki je edinstven, ima preprosto uporabo, je dobrega okusa, lahko prebavljiv in je brez stranskih učinkov.
Besedilo : Tjaša Korelc