4. Hormoni in Kanabinoidi

0 out of 5

25,00 

Strokovno izobraževanje z doc. dr. Tanjo Bagar

Moderira: Tjaša Korelc univ. dipl. antrop.

Opis

V tem predavanju se naučimo, kako sta endokanabinoidni sistem in hormonski sistem prepletena in drug na drugega medsebojno vplivata. Govorimo o treh oseh hormonskega sistema: spolni hormoni, ščitnični hormoni in adrenalni hormoni. Najpomembnejši del hormonskega ravnovesja je ravnovesje cirkadialnega ritma, torej spanje. Kako se lotimo bolezenskih stanj kot so policistični jajčniki, endometrioza, maligne bolezni rodil? Kaj pa plodnost pri moških? Kako se lotimo hiper ali hipotiroze? Kaj pa depresija? Točke, o katerih govorimo:

  • pomen encimov pri pravem razmerju kanabinoidov
  • nočno-dnevni ritem vpliva na izločanje hormonov, umetna svetloba, nespečnost, notranja ura usklajena z dnevno-nočnim ciklom, zelo pomembno za hormonski sitem, vse fiziološke funkcije so vezane na ta cikel, aktiviranje organov po urah, imamo gene , ki merijo ta čas z zaznavanjem zunanje svetlobe…očesni živec, fotosenzitivne celice posredujejo suprahiazmatskemu nukleusu to informacijo…
  • kako skrbimo za cirkadialni ritem: kortizol, melatonin, modra svetloba, zvečer svetloba pod nivojem oči, UV samo čez dan…
  • glavna stikala hormonskega sistema: hipotalamus, hipofiza in epifiza, kaj proizvaja vsak od teh centrov? Ti hormoni komunicirajo z organom….tarče…gonade, ščitnica in adrenalne žleze
  • Ženski spolni cikel, policistični jajčniki, visoka raven anandamida ni primerna za vgnezditev
  • endometrioza, CBDin CBG, svečke
  • maligne bolezni rodil: rak materničnega vratu (CBD zniža invazivnost in razmnoževanje, ustavi celični ciklus, apoptoza, razmerje 3:1, 50-80 mg dnevno v svečkah), rak jajčnikov (CBD+CBG+THC, prognoza zelo neugodna, anandamid vpleten v zorenje foliklov in oocita, v epiteliju so izraženi CB1 in FAAH, encim MAGL razgrajuje 2AG, pomanjkanje CBD..)
  • Moška plodnost: THC zmanjša število spremijev, hormonalne spremembe, nižja koncentracija testosterona, spermatogeneza, sprememba motilnosti in morfologije spermijev, manjši testisi…kaj pravijo današnje raziskave?
  • Ščitnica: kaj vse počne v telesu? TRH, TSH, tiroksin, trijodtironin, kalcitonin…metabolizem vode, telesna temperatura, filter v telesu, klor in fluor se zaustavita na ščitnici, hipertiroidizem (pride do zmanjšanja), vpliv na simptome, motnje srčnega ritma in tesnobo… hipotiroidizem ali hashimoto: vnetje ščitnice, zmanjšana presnova, utrujenost, zaspanost, mraz, menstrualne motnje, bolečine, THC akutno kontraindiciran.
  • Melatonin: kortisol

 

 

Nudimo možnost KRATKEGA BREZPLAČNEGA POSVETA za individualno zdravstveno stanje, ko ne veste, kaj je za vas najboljša izbira na: svetovanje@biomons.com ali pokličite 051 355 024 (Tjaša Korelc).

Doc. dr. Tanja Bagar je direktorica in po tej funkciji predsednica strokovnega sveta Mednarodnega inštituta za kanabinoide ICANNA. Je tudi namestnica direktorja podjetja, ki deluje na področju raziskav, razvoja in trgovine ter vodja razvoja in raziskav v okoljskem podjetju. Aktivna je tudi v akademski sferi. Predava mikrobiologijo in ekoremediacijske vsebine na fakulteti Alma Mater Europaea in strokovno oz. znanstveno sodeluje z avstrijskim kolidžem za zdravje in razvoj. Včlanjena je v Pomursko akademijo znanosti in umetnosti, Slovensko biokemijsko društvo in Društvo psihologov Slovenije ter je ena izmed ustanoviteljev Društva za ohranjanje in varovanje okolja. Ima bogate raziskovalne izkušnje, ki jih je pridobila v laboratorijih na nacionalnem Kemijskem inštitutu, Biotehniški fakulteti, v Nacionalnem laboratoriju za zdravje, okolje in prehrano, v Bolnišnici Topolšica ter na Inštitutu za mikrobiologijo in genetiko na Georg-August Univerzi v Gottingenu v Nemčiji ter na Inštitutu za celično biologijo Univerze v Edinburgu. Od leta 2013 sodeluje kot recenzentka na državnem tekmovanju raziskovalnih nalog, ki jih organizira Zveza za tehniško kulturo Slovenije. Za družbeno angažiranost je prejela Zahvalo Slovenskega mikrobiološkega društva za sodelovanje pri promociji mikrobiologije, posebno priznanje v sklopu slovenske nagrade za družbeno odgovornost HORUS in vabilo za častno članico socialne zadruge KonopKo.

Kot predavateljica ali slušateljica se na nacionalni ali mednarodni ravni udeležuje raznih konferenc o kanabinoidih in endokanabinoidnem sistemu, konoplji, prehrani itd. Ukvarja se z mikrobiološkim vidikom, celično biologijo, biokemijo in molekularno biologijo v povezavi z endokanabinoidnim sistemom in delovanjem kanabinoidov, laboratorijskimi analizami produktov iz konoplje ipd. Zaključila je intenzivni štiritedenski e-izobraževalni program Concepts of Cannabis Science I, ki ga izvaja Kenevir Research (Oregon, ZDA), kot tudi nadaljevalni program Concepts of Cannabis Science II

Tanja Bagar, v času študija dobitnica nagrade za nadarjene študente, je diplomirala iz študija mikrobiologije na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani in za svoje diplomsko delo prejela Prešernovo nagrado. Podiplomski študij je nadaljevala na Medicinski fakulteti v Ljubljani, kjer je doktorirala s področja biomedicinskih znanosti. Kot mlada raziskovalka je prejela Krkino nagrado za posebne dosežke na področju raziskovalnega dela, za uspešno opravljen doktorat pa občinsko zlato plaketo. Strokovni izpit je opravila na Ministrstvu za zdravje.

 

Tjaša Korelc je univerzitetna diplomirana antropologinja, svetovalka zahodne naravne medicine (spagirija in alkimija)

Po izobrazbi je kulturna in socialna antropologinja, vzporedno pa je v Italiji obiskovala šolo spagirije in alkimije, tradicionalne zahodne medicine. Pridobila je tudi certifikat za svetovanje za kanabinoide pri dr. Dustinu Sulaku (online) in je strokovna sodelavka pri Biomonsu.

Dodan izdelek::

Z nadaljevanjem ogleda te strani, se strinjate z uporabo piškotkov na tej strani. Več informacij

The cookie settings on this website are set to "allow cookies" to give you the best browsing experience possible. If you continue to use this website without changing your cookie settings or you click "Accept" below then you are consenting to this.

Close