V konopljini tovarni, ki teče na sonce, vodo, zrak in malce rodovitne zemlje, nastaja ocean različnih učinkovin. Med njimi so tudi kanabinoidi, s katerimi si številni ljudje izboljšujejo kakovost življenja. Eden bistvenih korakov do varnih in kakovostnih izdelkov, je pravilen postopek priprave izvlečka konoplje. Tokrat bom pogledali nekaj razlik med superkritično CO2, alkoholno in ekstrakcijo z ogljikovodiki.

Konoplja, ki jo je dovoljeno sejati v industrijske namene, vsebuje v svojem spektru kanabinoidov visok delež CBD, ki ga je v vršičkih le nekaj odstotkov, zato je potrebno pripravitiiz njih 10- do 50-kratni izvleček.
S koncentriranjem kanabinoidov, se lagko poveča delež drugih sinergične snovi, ki nastajajo v konoplji, lahko pa pride tudi do koncentriranja neželenih snovi.

Kaj od terpenov, polifenolov, flavonoidov, sladkorjev, klorofila, voskov in še česa drugega je v sinergiji s kanabinoidi, je odvisno od postopka ekstrakcije.

Izvlečke konoplje lahko pripravljamo na različne načine, princip pri vseh pa je v osnovi povsem enak in poteka v treh korakih: prenos učinkovin v topilo, odstranitev topila in nazadnje rafinacija izvlečka v želen ekstrakt. Superkritična CO2, alkoholna in ekstrakcija z ogljikovodiki (zemeljski plini ali tekoče organsko topilo) imajo svoje prednosti in slabosti, zato ne moremo reči, da je katera izmed naštetih metod na splošno superiorna. Bolj natančni smo šele, ko vemo kakšni uporabi bo namenjen izvleček. V nadaljevanju zato primerjamo te tri tehnološke metode, če želimo čist izdelek namenjem peroralnemu uživanju, kjer so zaželene tudi sinergične snovi iz konoplje, ki niso hlapne.

CO2 Superkritična ekstrakcija

Se uporablja v industriji od konca druge svetovne vojne in je standardni postopek pri izdelavi ekstraktov hmelja za pivovarstvo, odstranjevanju kofeina iz kave, ekstrakciji eteričnih olj in učinkovin iz številnih zelišč. Je dobro razvit industrijski postopek pri katerem se pod ekstremnimi pritiski (350 atmosfer) utekočinjen plin spremeni v topilo. Selektivnost postopka za kanabinoide in terpene ni najboljša in da izkopiček učinkovin večji, se opravi več ciklov, tekom katerih se izloči tudi veliko drugih snovi. Zato sta potrebna še vsaj dva ndadaljna koraka rafinacije v katerih se odstranijo voski in nekatere vodotopne snovi. Ker je uporabljenih več korakov in topil z različnimi lastnostmi, je ponavadi končni izvleček izredno čist, na meji izolata, kar po drugi strani pomeni da je poleg CBD prisotnih le malo sinergičnih učinkovin.

Ekstrakcija z zemeljskimi plini

Kanabinoidi in eterična olja se dobro topijo v oljih in utekočinjenih plinih kot sta butan in propan. Seveda se v laboratorijih uporablja veliko bolj čist plin kot v gospodinjstvu. Prednost metode so nižji tlaki, topil je zelo selektivno za kanabinoide, voske in terpene. Omogoča tudi neposredno ekstrakcijo iz sveže rastline. Postopek je zelo priljubljen v državah, kjer so legalizirali rekreativno rabo, saj omogoča izdelavo aromatičnih gurmanskih ekstraktov. Tudi pri plinski ekstrakciji se praviloma sledi dodaten korak odstranjevanja voskov s hladnim alkoholom. Največ se ta postopek uporablja za izdelavo inhalacijskih produktov. V izvlečku narejenim s plinom pa ne bomo našli veliko vodotopnih snovi iz konoplje.

Alkoholna ekstrakcija

Je najstarejša metoda, s katero so pripravljali tinkture in smole že pred več kot stoletjem. Prav tako je preverjena zeliščarska metoda in z razlogom se v angleščini reče žganju »spirit«. Prednost in slabost alkohola je, da je neselektivno topilo in iz konoplje izvleče celoten spekter vodotopnih in nepolarnih snovi. Zato lahko iz nekakovostnih surovin izlužimo več nečistoč, kar je glavni razlog za skrb pri doma narejenih smolah in pastah, kjer včasih domači kuharji vnesejo dodatne kontaminante, če uporabijo tehnično topilo, hranjeno v tehnični embalaži.

V laboratorijih so postopki nekoliko drugačni in ponavadi se uporablja živilski etanol, ohlajen na -40 do -90°C. Takrat postane bolj selektiven na terpene in kanabinoide, polifenole in flavonoide, manj pa raztaplja voske, sladkorje in klorofil. Ker se med celotnim postopkom uporablja le eno topilo, so ob pravilnem delu izgube do sedaj poznanih sinergičnih snovi manjše, kot pri zgornjih metodah.  Za inhalacijski izvleček pa so potrebni dodatni koraki, kjer pride do precejšnje izgube eteričnih olj v primerjavi s pravilno izvedeno plinsko ekstrakcijo.

Izolat, destilat ali »filtrat«

Po vseh treh postopkih je potrebno zadostiti tudi zakonodajnim zahtevam glede vsebnosti psihoaktivnega THC. Tega lahko odstranimo na tri načine: da iz izvlečka izkristaliziramo le CBD, nastane izolat, osiromašen vseh ostalih sinergičih snovi. Drugi način je frakcionarna destilacija, kjer se lahko izloči THC zaradi nižje temperature vrelišča. Pri tem pa pride tudi do izgube lahko hlapnih eteričnih olj. Tretja metoda pa je kromatografska filtracija, kjer se na filtracijskih delcih selektivno izloča THC. Ta korak zagotovi tudi, da je uživanje CBD izdelka povsem varno za vsakogar, brez vplivov na vozne sposobnosti.

Biomonsova CBD prehranska dopolnila so ravno zato izdelana s preverjeno alkoholno ekstrakcijo in napredno obliko selektivne filtracije. Zaradi manjšega števila korakov rafinacije in uporabe le enega topila naredijo izdelek visoke čistosti in hkrati ohranijo večji delež sinergičnih snovi.

Besedilo: Uroš Švigelj, svetovalec za kanabinoide