Jesen letni čas

Kako se pripravimo na jesen? V naravi so stvari ciklične, krožijo, se ponavljajo. Drevo spomladi vzbrsti, poleti ozeleni in pripravlja plodove, jeseni plodovi zorijo in se listi sušijo, pozimi pa se limfa umakne v zemljo in drevo počiva.

V tradicionalni zahodni medicini velikokrat najdemo slike, kjer primerjajo človeka z drevesom. Le da je drevo obrnjeno na glavo. Torej človeška glava je povezana s koreninami, genitalije in noge pa s krošnjo in cvetovi. Cvetovi so spolni del rastline, korenine pa omogočajo prizemljenost, povezanost z virom življenja. Naša glava, misli, možgani so povezani z Izvorom.

Naši predniki so živeli v skladu z naravnimi cikli, ker so delali na zemlji in z zemljo. Jesen je bila sinonim za pripravo ozimnice, pobiranje zrelih sadežev in plodov, fermentiranje zelja in repe, kajti zemlja pozimi počiva in si je hrano potrebno zagotoviti vnaprej.

Danes se svet vrti precej drugače. Poleti imamo večinoma teden ali dva dopusta, da sprostimo živce, če nam to uspe, vse druge dni pa delamo do poznih ur. Če imamo kos zemlje, morda najdemo kako uro na dan za vrt, kjer imamo svežo zelenjavo le pomladi in poleti, za ozimnico pa verjetno ni dovolj.

Delamo v zaprtih prostorih s premalo svetlobe in sonca, strmimo v ekrane z modro svetlobo, z ukrivljenimi hrbti, utrujenimi možgani, telesi in dušami. Pristni stik z naravo nam je dajal notranji mir, danes pa smo kot družba nagnjeni k izgorevanju, živčnim motnjam, depresiji in tesnobi. Ker smo izgubili naravni kompas.

Jesen za naš endokanabinoidni sistem

Ta naravni kompas predstavlja tudi naš lastni kanabinoidni sistem. Sistem, ki vsako tisočinko sekunde natanko ve, kako mora telo delovati, kako najti ravnovesje, kako komunicirati med različnimi telesnimi funkcijami, celicami in organi. To je sistem, ki nas drži pokonci, tudi ko smo že popolnoma izčrpani in zastrupljeni. Naš lastni kanabinoidni sistem je zadolžen za popravljanje poškodb, napak, vnetij, za odstranjevanje toksinov, za pomirjanje burnih odzivov, za boljšo pretočnost krvi, limfe in informacij. Lahko bi mu rekli kar notranji internet. Kanabinoidi omogočajo, da smo povezani z drugimi ljudmi, da se znamo pogovarjati, da znamo čutiti.

Kako zelo današnji svet pritiska na nas in nas odvrača ravno od tega občutka povezanosti s svetom in drugimi ljudmi. Kako zelo nas je vsega strah in težko zaupamo, ne le drugim, temveč svojim lastnim odločitvam. Kot da bi živeli na čolničku v razburkanem oceanu in nikjer nobenega otoka na vidiku, kjer bi se vsaj malo odpočili.

Tako zelo pomembno je, da naš kanabinoidni sistem deluje pravilno in se ne izčrpa. Zato so naši predniki konopljo častili kot sveto rastlino. Ker je od nekdaj imela na naš sistem blagodejni vpliv. Ker je bila od nekdaj za nas zdravilna. Vračala nam je ravnovesje, ki smo ga občasno izgubili.

Kaj pa danes? Koliko smo še v ravnovesju z vsemi temi toksini, stresom, elektromagnetnimi valovanji, osiromašenimi živili, neprimernimi delovnimi okolji, itd.? Danes je konoplja veliko bolj pomembna, veliko bolj nujna za naše preživetje in kakovost življenja.

Njena sposobnost, da očisti onesnaženo prst, je izjemna. Zato pa je toliko bolj pomembno, da vedno izberemo čiste pripravke za podporo našemu zdravju. Izberemo take, kjer lahko preverimo, da ne vsebuje težkih kovin, plesni in pesticidov. Ker dodatnega bremena res ne potrebujemo, če želimo biti zdravi.

Konoplja in naš imunski sistem

Konoplja od nas zahteva večjo povezanost s samimi seboj, kajti doziranje je za vsakega individualno določeno. Zato se je potrebno opazovati in začutiti, kaj se nam dogaja. Pa tudi vedeti moramo, kaj želimo doseči. Konoplja nam lahko da več energije, poveča tonus, pospeši metabolizem, lahko pa nas pomiri in spodbuja k počitku. Odvisno je od doze, razpoloženja in potrebe telesa.

Ko uporabljamo konopljo, delamo neposredno s svojim endokanabinoidnim sistemom, ki potem uravnava vse ostale sisteme. Zato lahko rečemo, da je konoplja primerna za katerokoli bolezen.

Posebej pa prihajajoča jesen kliče k podpori našega kanabinoidnega sistema, saj je to obdobje bolj stresno in naporno za vse. Zakaj bi ohranjali prepričanje, da jeseni itak zbolimo in se prehladimo, če pa to ni potrebno in se temu lahko izognemo s pravo podporo?

Šele ko sem na sebi začutila spremembo ob jemanju konoplje, sem dojela, kaj je imunski sistem. To ni ločen sistem, ki skrbi za obrambo pred napadalci. Nihče nas ne napada, razen nas samih s svojimi navadami. ”Imunski sistem” se ukvarja prav tako z ohranjanjem ravnovesja. Da se toksini dovolj hitro izločijo iz organizma in ni potrebno višati telesne temperature in proizvajati sluzi, preko katere gredo toksini ven iz telesa. Naš celoten organizem neprestano dela na tem, da ohranja naš tempelj dovolj čist, da je primeren za življenje. Konoplja to delo opravlja izredno dobro. Zato je v moji domači lekarni vedno prisotna.

Narava nam ponuja še ena posebna ”bitja”, ki podobno delujejo kot internet na celoten organizem in prinašajo ravnovesje. To so gobe. Gobe imajo posebno mesto v tradicionalnih medicinah (kitajska, tibetanska, šamanizem, zahodna tradicija), zadnja desetletja pa tudi v alopatski medicini in predvsem onkologiji, saj z njimi dosegajo odlične rezultate.

Gobe predstavljajo kar četrtino biomase, ki je prisotna na zemlji. Še vedno ne poznamo izvora gob. Najstarejšo gobo Aureofungus yaniguaensis so našli v okamenelem jantarju in je stara približno 90 milijonov let. Pred 400 milijoni let pa so na zemlji obstajale gobe velikanke, katerih fosile so našli v Savdski Arabiji in Kanadi.

Medicinske gobe in mi

Od 14.000 poznanih gob jih ima 200 zdravilno vrednost, od teh pa jih 75 raste na Kitajskem. Medicinske gobe spodbujajo drenažo medceličnine (ECM) in modulirajo delovanje imunskega sistema. Toksine in težke kovine najprej naredijo odstranljive in jih potem odstranijo preko različnih organov za izločanje. Pomembna je tudi povezava gob z našim mikrobiomom, saj so beta glukani  v gobah hrana za naše črevesne bakterije. Gobe v nas spodbudijo procese samoregulacije, ki ohranjajo našo osnovno strukturo-to pa je povezava med imunskim, metabolnim in enteričnim sistemom. Komunikacija gob s človekom je zelo prvinska in natančna.

Chaga (Inonotus obliquus) je goba, ki vsebuje visoke ravni melanina. Ta je hrana za našo kožo in svetlobno zaščito, pa tudi za epifizo ali češeriko. Je tudi ena najmočnejših antioksidantov v naravi.

Ganoderma (Ganoderma lucidum) je goba, ki se primarno uporablja za imunomodulacijo (avtoimune bolezni in alergije). Hkrati pa deluje zaščitno za celice in DNK.

Maitake (Grifola frondosa) prevladujoče deluje na metabolni sistem, saj optimizira upravljanje hranil v našem telesu.

Hericium (Hericium erinaceus) in Phellinus (Phellinus ignarius) sta gobi, ki se tradicionalno uporabljata za živčni sistem in preprečevanje razpadanja mielinske ovojnice, za regeneracijo živcev ter želodec in jetra.

Polyporus (Polyporus umbellatus) deluje odlično na drenažo vseh tekočin v telesu, predvsem limfe. Kjerkoli zastaja voda v telesu ali je potrebno sprostiti limfne vozle in telo očistiti toksinov, tam delujemo s Polyporusom.

Cordyceps (Cordyceps sinensis) je tonik, ki poveča vnos kisika v celice, poveča energijo in omogoča hitrejše okrevanje.

Auricularia (Auricularia auricula) je prvotno goba za zaščito srca in ožilja. Hkrati pa deluje tudi na sluznice in njihovo zaščito.

To je le nekaj medicinskih gob, ki si zagotovo zaslužijo mesto v domači lekarni.

Nekatere gobe pa si lahko to jesen kar sami ogledamo v gozdu, jih morda naberemo in odkrivamo njihove skrivnosti in povezanosti z drevesi. Tudi to bo pripomoglo k boljšemu zdravju in prenašanju stresa.

Opazimo torej neko podobnost v delovanju konoplje in gob. Povezovanje, komunikacija, ravnovesje, zaščita organizma, čiščenje toksinov. Le kdo tega danes ne potrebuje?

Besedilo: Tjaša Korelc, svetovalka za kanabinoide in tradicionalno zahodno medicino (spagirijo)

Več informacij: What are medicinal mushrooms?