8. Konoplja in Psiha

Strokovno izobraževanje z doc. dr. Tanjo Bagar

Moderira: Tjaša Korelc univ. dipl. antrop.

Povezava do predavanja: https://biomons.com/konoplja-in-psiha/

Opis

Konoplja zelo dobro deluje na naše psihofizično ravnovesje. Res je tudi, da vedno več ljudi kljub zadržkom farmacije, vedno bolj posegajo po konoplji za pomoč pri stanjih kot so depresije, anksioznost in panika. V tokratnem predavanju doc. dr. Tanja Bagar poudari pomen homeostaze in cirkadialnega ritma za naše psihično zdravje.

Točke, ki jih razloži:

  • CB1 in CB2, kje so receptorji,
  • nizke stopnje vnetja, ki niso zaznane preko CRP izvida, naslovimo s CBD
  • raziskovanje endokanabinoidov težko, ker se hitro razgradijo
  • Encimi, da lahko tvorimo endokanabinoide, pri nekaterih ljudeh so prisotne okvare teh encimov in lahko z molekulami vplivamo na tvorjenje naših lastnih kanabinoidov, encimi tudi za razgradnjo (primer raziskave o FAAH encimu za razgradnjo CBD)
  • ko mi posegamo v delovanje EKS na drastične načine, so posledice neprijetne. Vse celice imajo receptorje za kanabinoide, se odzivajo na njih….tudi lasni mešički imajo receptorje.
  • Nevarnosti sintetičnih kanabinoidov
  • Homeostaza je primarni vpliv EKS. Ko imamo hud stres, travmo, vzamemo takoj visoko dozo CBD. Akuten pretres. Padec, slaba novica, izguba službe. Telo normalno proizvede ogromno količino kanabinoidov v teh trenutkih.
  • Cirkadialni ritem: smo ciklična bitja, izločanje hormonov in nevtrotransmiterjev je odvisno od tega cikla, dnevni ritem, notranja ura, usklajenost našega ritma z dnevnim ritmom je pomembna za naše telo, modra svetloba, ekrani, zmeda notranje ure, nespečnost, težave s spanjem, turni ponoči (medicinske sestre, ki delajo ponoči, 40x bolj zbolevajo za rakom).
  • Suprahizmatski nuklei-regija znotraj hipotalamusa-centralna biološka ura, skoraj vsa tkiva v telesu imajo gene, ki se odzivajo na cirkadialni ritem (zaznava intenziteto svetlobe, če je močnejša, šibka, modra, rdeča…po tem usklajuje, kdaj proizvajati melatonin, kortisol, itd)….EKS je povezava med tem centrom in odzivi telesa
  • psiha in čustveno stanje sta odvisna od hormonov in nevrotransmiterjev.
  • vročina– kanabinoidi ustvarijo ravnovesje in se posledično uravnava temperatura
  • Kako skrbimo za EKS? Čimboljši pogoji: esencialne maščobne kisline, mikrobiom in črevesje, čimbolj raznoliko, diverziteta mikrobioma, izogibanje zdravilom, toksinom, ker ima to dolgoročne učinke na EKS.
  • Kako na to gledajo psihiatri v Sloveniji? Kako vplivajo na taka stanja zdravila? Zdravila prevarajo telo, kot da je serotonin povišan, pa v resnici ni. EKS pa ostaja v disregulaciji.
  • Kaj so hedonični hot spoti?
  • Čas prohibicije in raziskave o konoplji ter mentalnemu zdravju. Velika stigma.
  • Psihiatrične diagnoze in odvisnosti.
  • serotonin (pomanjkanje vodi v: OCD, impulzivnost) in dopamin (pomanjkanje vodi v: Parkinson, anhedonija), depresija in nepotešena lakota: pomanjkanje serotonina in dopamina
  • Uporaba kanabinoidov za soočanje s stresom, da ne pride do psihiatričnih diagnoz: preventiva
  • akutni stres vs. kronični (fizične spremembe pri živalih na adrenalnih žlezah, timus pomanjšan, manj premikanja, manj želje po iskanju hrane, manj želje po interakciji z drugimi, tipično depresivno obnašanje. Tudi v možganih: gostota živčnih celic v prefrontalnem korteksu zmanjšana. Ljudje s kronično depresijo kažejo podobne slike možganov.
  • Če CBD uporabimo pred stresom, telo zaščiti pred fizičnimi poškodbami, obdrži homeostazo.
  • Po stresu prav tako dobro delovanje, zaščita je, ampak manj kot pred stresom. CBD stimulira proizvodnjo novih nevronov. 50-60% manj kortizola ob stresu, kot brez CBD.
  • Nizka vzdrževalna doza 20-30-40 mg CBD na dan
  • CBD odličen antidepresiv ….CBD je tudi anksiolitik
  • Kako delujejo običajni antidepresivi? Blokiranje receptorja. Trik. CBD pa aktivira celico, da proizvede več hormona…veže se tudi na opiatne receptorje…
  • Primer možganski tumor: veliko depresije …preizkušanje CBD na rast tumorja in tudi na počutje…obsojeni na 12 mesecev življenja…dobili so voljo do življenja, protidepresivno delovanje, individualno doziranje.
  • Anksioznost ni primerna za THC.
  • Socialne fobije: posebna regija v možganih aktivira proizvodnjo GABA nevrotransmiterjev (uživanje kanabinoidov na dolgi rok)
  • PTSD: kontrola strahu, več kot 70% onkoloških bolnikov ima PTSD zaradi načina, kako zdravniki predstavijo stvar, procesiranje spominov v možganih….konoplja zelo učinkovita, prava kombinacija…večkrat potrebna nizka doza THC, za aktiviranje CB1 receptorjev. 2:1 odvisno od človeka, preveč THC lahko potencira strah
  • Psihoze, shizofrenija, bipolarna motnja
  • Izkušnje iz Izraela: pri psihozah se izognemo THC, CBD zmanjša psihoze.
  • Odvisnost – nevronska pot za nagrajevanje- povezava med prefrontalnim korteksom-nucleus accumbens-ventralni tegmentalni predel. Pretirano vzdražena ta pot in hočemo še. CBD pomaga pri odtegnitvenih simptomih. Ker se biokemija vrne v ravnovesje.
  • Sintetični kanabinoidi: zelo nevarni sintetični kanabinoidi, ogromno smrtnih primerov.
  • Interakcija z zdravili: pri večini zdravil v psihiatriji potrebno paziti pri kombiniranju s CBD. Imajo kompatibilne receptorje in encimske poti, CBD lahko zviša ali zniža zdravila v krvi. Kombinacije pa so lahko odlične, če poznamo učinke.

Povezava do predavanja: https://biomons.com/konoplja-in-psiha/

Nudimo možnost KRATKEGA BREZPLAČNEGA POSVETA za individualno zdravstveno stanje, ko ne veste, kaj je za vas najboljša izbira na: svetovanje@biomons.com ali pokličite 040 614 617 (Darja Batista).

 

Doc. dr. Tanja Bagar je direktorica in po tej funkciji predsednica strokovnega sveta Mednarodnega inštituta za kanabinoide ICANNA. Je tudi namestnica direktorja podjetja, ki deluje na področju raziskav, razvoja in trgovine ter vodja razvoja in raziskav v okoljskem podjetju. Aktivna je tudi v akademski sferi. Predava mikrobiologijo in ekoremediacijske vsebine na fakulteti Alma Mater Europaea in strokovno oz. znanstveno sodeluje z avstrijskim kolidžem za zdravje in razvoj. Včlanjena je v Pomursko akademijo znanosti in umetnosti, Slovensko biokemijsko društvo in Društvo psihologov Slovenije ter je ena izmed ustanoviteljev Društva za ohranjanje in varovanje okolja. Ima bogate raziskovalne izkušnje, ki jih je pridobila v laboratorijih na nacionalnem Kemijskem inštitutu, Biotehniški fakulteti, v Nacionalnem laboratoriju za zdravje, okolje in prehrano, v Bolnišnici Topolšica ter na Inštitutu za mikrobiologijo in genetiko na Georg-August Univerzi v Gottingenu v Nemčiji ter na Inštitutu za celično biologijo Univerze v Edinburgu. Od leta 2013 sodeluje kot recenzentka na državnem tekmovanju raziskovalnih nalog, ki jih organizira Zveza za tehniško kulturo Slovenije. Za družbeno angažiranost je prejela Zahvalo Slovenskega mikrobiološkega društva za sodelovanje pri promociji mikrobiologije, posebno priznanje v sklopu slovenske nagrade za družbeno odgovornost HORUS in vabilo za častno članico socialne zadruge KonopKo.

Kot predavateljica ali slušateljica se na nacionalni ali mednarodni ravni udeležuje raznih konferenc o kanabinoidih in endokanabinoidnem sistemu, konoplji, prehrani itd. Ukvarja se z mikrobiološkim vidikom, celično biologijo, biokemijo in molekularno biologijo v povezavi z endokanabinoidnim sistemom in delovanjem kanabinoidov, laboratorijskimi analizami produktov iz konoplje ipd. Zaključila je intenzivni štiritedenski e-izobraževalni program Concepts of Cannabis Science I, ki ga izvaja Kenevir Research (Oregon, ZDA), kot tudi nadaljevalni program Concepts of Cannabis Science II

Tanja Bagar, v času študija dobitnica nagrade za nadarjene študente, je diplomirala iz študija mikrobiologije na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani in za svoje diplomsko delo prejela Prešernovo nagrado. Podiplomski študij je nadaljevala na Medicinski fakulteti v Ljubljani, kjer je doktorirala s področja biomedicinskih znanosti. Kot mlada raziskovalka je prejela Krkino nagrado za posebne dosežke na področju raziskovalnega dela, za uspešno opravljen doktorat pa občinsko zlato plaketo. Strokovni izpit je opravila na Ministrstvu za zdravje.

 

Tjaša Korelc je univerzitetna diplomirana antropologinja, svetovalka zahodne naravne medicine (spagirija in alkimija)

Po izobrazbi je kulturna in socialna antropologinja, vzporedno pa je v Italiji obiskovala šolo spagirije in alkimije, tradicionalne zahodne medicine. Pridobila je tudi certifikat za svetovanje za kanabinoide pri dr. Dustinu Sulaku (online) in je strokovna sodelavka pri Biomonsu.