Opis

Kardiovaskularni sistem je eden najkompleksnejših sistemov našega telesa. Vpliv kanabinoidov nanj je prav tako zelo individualen in reguliran iz več strani. Srce ni samo črpalka, temveč je endokrina žleza, ki proizvaja tudi hormone in molekule. Vse več je tudi poškodb srčno-žilnega sistema in eden izmed najpogostejši razlogov za prezgodnje smrti in slabšo kvaliteto življenja.

V tem predavanju se doc. dr. Tanja Bagar dotakne pomembnih točk:

• Infarkt: kako daleč je srčna mišica poškodovana in kako hitro to komunicira jetrom in kako hitro jetra popravijo škodo z dovajanjem glukoze, itd.
• EKS pomembna povezava med črevesjem in možgani. Tonus celotnega imunskega sistem je v črevesju. Stroga in trda šola za imunske celice. Srce je povezujoč dejavnik med temi.
• srce ima svoje elektromagnetno polje. Koherenca med možgani in srcem, srce prej zazna kot možgani neprijetne situacije in se odzove pred možgani. Tipičen občutek, ko nas stisne v želodcu, signal pride iz srca.
• Endokanabinoidom: GPR55 (cb3), GPR receptorji, kapsaicin, PPAR—so del EKS
• Rastlinski kanabinoidi boljše delujejo
• Kako je z uvažanjem izolatov ali sintetičnih pripravkov na NIJZ? Je za paciente poskrbljeno?
• Imunski del sistema se nahaja v bližini srčne mišice… vsi imajo kanabinoidne receptorje
• Celice v srčni mišici imajo EKS receptorje, CB2 je bolj hvaležna tarča za kardiovaskularni sistem.
• Ali kanabinoide vnašamo v zdrav kardiovaskularni sistem, uporabljamo preventivno?
• Ali kanabinoide vnašamo v oboleli kardiovaskularni sistem?
• Srčni infarkt: zamašitev žile, del srca ni ožiljen…ne dobi kisika, ne glukoze…če je zdrav EKS, je zamašitev žile relativno majhno tveganje….če se zgodi, se proizvedejo visoke koncentracije kanabinoidov, ki sprožijo delovanje veliko encimov, ki to popravi in zniža vnetja…
• S CBD več kot polovico manjša škoda, če imajo v krvi pred ali po infarktu…hitrejše okrevanje, manj komplikacij…
• THC in anandamid: vazodilacija
• Kanabinoidi in srčni utrip: CBD ne počne nič akutnega s srčnim utripom, THC takoj ob zaužitju povzroči poskok srčnega utripa, za krajši čas, lahko sproži zato občutek panike in anksioznosti.
• Krvni tlak: trofazni učinek, CBD nima izrazito akutnega vpliva, anandamid sproži najprej znižanje, nagel porast in potem daljše znižanje. Zelo različno, če človek spi ali je buden. Padec tlaka manjši, če smo budni. Pa tudi če je akutno uporabljanje ali kronično. Ko pride do tolerance, ni izrazitega učinka več.
• Kdo je ”dober, slab in kdo grd”? Naravni kanabinoidi, izolati ali sintetika?
• Ateroskleroza: prva pogosta bolezen, zamašene žile, težava z oksidiranimi maščobami, trans maščobami, razmerje med omega 3 in omega 6, neustrezno delovanje jeter….potrebno izboljšanje presnove
• Holesterol je ovoj čisto vsake od naših celic, to neprestano potrebujemo. Na mestih plakov so vnetja ter oksidirane maščobe, zato je dobro antioksidativno delovanje. Kanabinoidi so se izkazali za najboljše v primerjavi z vitamini in minerali pri izboljšanju prožnosti in pretočnosti žil. CBD in CBG predvsem. Po dveh treh mesecih se stanje že izboljša.
• Hipertenzija: d-limonen, CBD in kanabinoidi, THC v mikrodozah. Dlje je prisotna hipertenzija, dalj časa potrebujemo terapijo. 20 mg dnevno vzdrževalna doza. Vsake pol ure 5 do 10 mg, če nam kdaj tlak poskoči…
• Aritmija: razne oblike neenakomernega bitja srca, notranji boji, THC ni zaželjen, z nizkimi dozami dosežemo učinke, mikrodoziranje. Posebej stresne obremenitve. 3-5-10 mg na dan, boljše prenašanje kroničnega stresa
• Sintetični kanabinoid Rimonabant – blokira THC, povišana termogeneza, izboljšan metabolizem. A če blokiramo THC, se spremeni vzdraženost našega živčevja, sposobnost telesa, da spremembe kompenzira….leto kasneje nevrološki stranski učinki, psihiatrične težave, slabosti, tesnobe, krči, depresije, samomori
• EKS krovni regulatorni sistem v telesu, naše lastne molekule in rastlinske niso nikoli ireverzibilne kot pri sintetičnih kanabinoidih
• septični šoki: telo proizvede ogromne količine anandamida, večja možnost preživetja. Z antibiotiki se stanje poslabša, ker so še presnovki od bakterij dodatno breme, kanabinoide se lahko uporabi v teh primerih bolj uspešno….
• Pomembnost čistosti in kvalitete izdelkov
• Interakcija z zdravili: večinoma skladna, med zdravilom in CBD časovno okno dveh ur. (Najprej zdravilo, potem CBD).

Povezava do predavanja: https://biomons.com/konoplja-in-kardiovaskularni-sistem/

Nudimo možnost KRATKEGA BREZPLAČNEGA POSVETA za individualno zdravstveno stanje, ko ne veste, kaj je za vas najboljša izbira na: svetovanje@biomons.com ali pokličite 040 614 617 (Darja Batista).

Doc. dr. Tanja Bagar je direktorica in po tej funkciji predsednica strokovnega sveta Mednarodnega inštituta za kanabinoide ICANNA. Je tudi namestnica direktorja podjetja, ki deluje na področju raziskav, razvoja in trgovine ter vodja razvoja in raziskav v okoljskem podjetju. Aktivna je tudi v akademski sferi. Predava mikrobiologijo in ekoremediacijske vsebine na fakulteti Alma Mater Europaea in strokovno oz. znanstveno sodeluje z avstrijskim kolidžem za zdravje in razvoj. Včlanjena je v Pomursko akademijo znanosti in umetnosti, Slovensko biokemijsko društvo in Društvo psihologov Slovenije ter je ena izmed ustanoviteljev Društva za ohranjanje in varovanje okolja. Ima bogate raziskovalne izkušnje, ki jih je pridobila v laboratorijih na nacionalnem Kemijskem inštitutu, Biotehniški fakulteti, v Nacionalnem laboratoriju za zdravje, okolje in prehrano, v Bolnišnici Topolšica ter na Inštitutu za mikrobiologijo in genetiko na Georg-August Univerzi v Gottingenu v Nemčiji ter na Inštitutu za celično biologijo Univerze v Edinburgu. Od leta 2013 sodeluje kot recenzentka na državnem tekmovanju raziskovalnih nalog, ki jih organizira Zveza za tehniško kulturo Slovenije. Za družbeno angažiranost je prejela Zahvalo Slovenskega mikrobiološkega društva za sodelovanje pri promociji mikrobiologije, posebno priznanje v sklopu slovenske nagrade za družbeno odgovornost HORUS in vabilo za častno članico socialne zadruge KonopKo.

Kot predavateljica ali slušateljica se na nacionalni ali mednarodni ravni udeležuje raznih konferenc o kanabinoidih in endokanabinoidnem sistemu, konoplji, prehrani itd. Ukvarja se z mikrobiološkim vidikom, celično biologijo, biokemijo in molekularno biologijo v povezavi z endokanabinoidnim sistemom in delovanjem kanabinoidov, laboratorijskimi analizami produktov iz konoplje ipd. Zaključila je intenzivni štiritedenski e-izobraževalni program Concepts of Cannabis Science I, ki ga izvaja Kenevir Research (Oregon, ZDA), kot tudi nadaljevalni program Concepts of Cannabis Science II

Tanja Bagar, v času študija dobitnica nagrade za nadarjene študente, je diplomirala iz študija mikrobiologije na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani in za svoje diplomsko delo prejela Prešernovo nagrado. Podiplomski študij je nadaljevala na Medicinski fakulteti v Ljubljani, kjer je doktorirala s področja biomedicinskih znanosti. Kot mlada raziskovalka je prejela Krkino nagrado za posebne dosežke na področju raziskovalnega dela, za uspešno opravljen doktorat pa občinsko zlato plaketo. Strokovni izpit je opravila na Ministrstvu za zdravje.

Tjaša Korelc je univerzitetna diplomirana antropologinja, svetovalka zahodne naravne medicine (spagirija in alkimija)

Po izobrazbi je kulturna in socialna antropologinja, vzporedno pa je v Italiji obiskovala šolo spagirije in alkimije, tradicionalne zahodne medicine. Pridobila je tudi certifikat za svetovanje za kanabinoide pri dr. Dustinu Sulaku (online) in je strokovna sodelavka pri Biomonsu.